Handrij Zejler: Rozdźěl mjazy wersijami
Inhalt gelöscht Inhalt hinzugefügt
SKeine Bearbeitungszusammenfassung |
SKeine Bearbeitungszusammenfassung |
||
Rědka 8:
| městno wumrěśa= Łaz
}}
'''Handrij Zejler''', nimski Andreas Seiler (roź. 1. februara [[1804]] w Słonej Boršći pla [[Budyšyn]]a w [[Górna Łužyca|Górnej Łužycy]] – wum. 15. oktobra 1872 we
== Familija ==
Rědka 29:
Za tym až Handrij Zejler jo skóńcnje se rozsuźił za studium teologije, won jo pśišeł do Lipska 1825 se zaběraś z wědomnosću ducha. How ideje słowjańskeje romantiki wot wósebnego identiskego filozofa Schellinga, po kótarejž stej pśiroda a duch identiskej, su jogo zagórjeli.
Romantika jo stojała za wójowanje wó totalnosć žywjenja, wo nabóžny kosmos. Luźi su rozwili lubosć za maminu rěc, ludowe spiwy, bajki, pśisłowa, žorty a swójsku kulturu. Pódla łužyskich lyrikarjow ako Fichte, Gustav Theodor Fechner, Hermann Lotze, Friedrich August Carus a teke lyrikarjowu B.A. Koethe a K.B. Stempel Handrij Zejler jo pisał wjele (wětšy part serbskich) bajkow a pěsni wob swój studijny cas. W tych won se chyla pśeśiwo starym konserwatiwnym
Bajki ako na pśikład ''[[Basni Handrija Zejlera|Pśeśiwnikam postupa]]'' abo ''[[Basni Handrija Zejlera|Słyńco-lichota]]'' (1848) wobźěłaju pśedewšym patriotiske mysle, kótarež su nastali pśez bergaŕske rewolucionarne gibanje w Nimskej w 19. stolěśu. Zejler jo se naźeł na socialne a nacionalne lichoty za swójogo luda. W bogatej licbje teke bajki su pózdźej byli znate ako spiwy a su se komponěrowali, na pśikład ''[[Basni Handrija Zejlera|Lubka leluja]]''.
| |||