Thrakiske a dalšne rody na teritoriumje Thrakiskeje a we wokolinje
Thrakiski wójnaŕ, 5. - 4. stolěśe pśed Kristusom
Thrakiski rejtaŕ
Thrakiski złoty pókład z bulgarskego Panagjurište

Thraki su byli indoeuropski lud abo kupka luźi w antice. Wóni su se naspomnjeli južo w Iliasu wót Homera a wopisali wót Herodota. Thrakiske rody su sedlili na Balkanje, w Thrakiskej, w Rumuńskej, Moldawskej, Serbiskej, Kosowje, Makedońskej, Bulgarskej, pódpołnocnej Grichiskej, mjazy pódpołnocnymi Karpatami a Egejskim mórjom a w Małej Aziji, w Mysiskej, Bithyńskej a Paphlagońskej. Wóni su byli wjeliki lud, drugi nejwětšy na swěśe za Indarjami, ako Herodot jo pisał.

NastaśeWobdźěłać

Jich nastaśe njejo jasne, dokulaž dajo minimum napisanych powěsćow. Su měnjenja, až Thraki su nastali pśez změšanje tegdejšych wobydlarjow Balkańskeje połkupy z indoeuropskimi rodami, kótarež su pśišli do Europy w ranej bronzowej dobje.

Pó měnjenjach modernych rěcywědnikow słušaju Thraki, z Iranarjami, Słowjanami a Baltiskimi narodami, do pódzajtšneje kupki indoeuropskich narodow. Pśiswójźbnosć ze staroirańskimi narodami Skythow, Sarmatow a Kimmerow pódpěra se pśez archeologiske namakanki a historiske dopokaze wó žywjenju, wuměłstwje a wó nałogach zakopowanja.

Thrakiske rodyWobdźěłać

Nejwětšy wuznam su měli Odryse, Besse, Thyny, Gety, Daki, Serdy, Moese a Asty.

LiteraturaWobdźěłać

  • Hermann Ament: Frühe Völker Europas. Thraker – Illyrer – Kelten – Germanen – Etrusker – Italiker – Griechen. Stuttgart 2003. ISBN 3-8062-1758-0
  • Manfred Oppermann: Thraker, Griechen und Römer an der Westküste des Schwarzen Meeres. Zaberns Bildbände zur Archäologie. Zabern, Mainz 2007. ISBN 3-8053-3739-6
  • Heinz Siegert: Auf den Spuren der Thraker. Wo einst Apollo lebte. Frankfurt am Main 1979. ISBN 3-596-26403-0
  • Joseph Wiesner: Die Thraker. Studien zu einem versunkenen Volk des Balkanraumes. Stuttgart 1963.
  • Christopher Webber: The Thracians 700 BC – 46 AD. Oxford 2001. ISBN 1-84176-329-2