Thraki

Thraki su byli indoeuropski lud abo kupka luźi w antice. Wóni su se naspomnjeli južo w Iliasu wót Homera a wopisali wót Herodota. Thrakiske rody su sedlili na Balkanje, w Thrakiskej, w Rumuńskej, Moldawskej, Serbiskej, Kosowje, Makedońskej, Bulgaŕskej, pódpołnocnej Grichiskej, mjazy pódpołnocnymi Karpatami a Egejskim mórjom a w Małej Aziji, w Mysiskej, Bithyńskej a Paphlagońskej. Wóni su byli wjeliki lud, drugi nejwětšy na swěśe za Indarjami, ako Herodot jo pisał.

Thrakiske a dalšne rody na teritoriumje Thrakiskeje a we wokolinje

Thrakiski wójnaŕ, 5. - 4. stolěśe pśed Kristusom

Thrakiski rejtaŕ

Thrakiski złoty pókład z bulgaŕskego Panagjurište

Nastaśe

Jich nastaśe njejo jasne, dokulaž dajo minimum napisanych powěsćow. Su měnjenja, až Thraki su nastali pśez změšanje tegdejšych wobydlarjow Balkańskeje połkupy z indoeuropskimi rodami, kótarež su pśišli do Europy w ranej bronzowej dobje.

Pó měnjenjach modernych rěcywědnikow słušaju Thraki, z Iranarjami, Słowjanami a Baltiskimi narodami, do pódzajtšneje kupki indoeuropskich narodow. Pśiswójźbnosć ze staroirańskimi narodami Skythow, Sarmatow a Kimmerow pódpěra se pśez archeologiske namakanki a historiske dopokaze wó žywjenju, wuměłstwje a wó nałogach zakopowanja.

Thrakiske rody

Nejwětšy wuznam su měli Odryse, Besse, Thyny, Gety, Daki, Serdy, Moese a Asty.

Literatura

• Hermann Ament: Frühe Völker Europas. Thraker – Illyrer – Kelten – Germanen – Etrusker – Italiker – Griechen. Stuttgart 2003. ISBN 3-8062-1758-0
• Manfred Oppermann: Thraker, Griechen und Römer an der Westküste des Schwarzen Meeres. Zaberns Bildbände zur Archäologie. Zabern, Mainz 2007. ISBN 3-8053-3739-6
• Heinz Siegert: Auf den Spuren der Thraker. Wo einst Apollo lebte. Frankfurt am Main 1979. ISBN 3-596-26403-0
• Joseph Wiesner: Die Thraker. Studien zu einem versunkenen Volk des Balkanraumes. Stuttgart 1963.
• Christopher Webber: The Thracians 700 BC – 46 AD. Oxford 2001. ISBN 1-84176-329-2