Astronomiski objekt

Astronomiski objekt jo objekt pśepytowanja astronomije a astrofyziki.

Selection of astronomical bodies and objects

Astronomiske objekty su njebjaske śělesa, w swětnišću lětajuce objekty, kosmologiske objekty a astronomiske elementy njebjaskeje mechaniki.

Njebjaske śělesa

Njebjaske śělesa jo zapśimjeśe za wšykne zwenkazemske pśirodne śělesa ako planety, satelity, asteroidy, komety, meteroidy, gwězdy (na pś. Słyńco) a gwězdowe systemy, w dalšem zmysle teke za wšykne kosmiske objekty inkluziwnje Zemje.

Wobglědowanje w Słyńcnem systemje	Wobglědowanje zwenka Słyńcnego systema
	jadnotliwe objekty	systemy	struktury
Słyńco planety Merkur Wenus Zemja Mars Jupiter Saturn Uranus Neptun lutkowe planety Ceres Pluto Eris małe śěleso komety asteroidy meteoroidy mjasece planetowe wobrycki Kuiperowy pas transneptuńske objekty Kwaoar Sedna Oortowa mrokawa	eksoplanety gwězdy gwězdy głownego rěda módre lutki běłe lutki žołte lutki cerwjene lutki brune lutki carne lutki cerwjene wjelikany módre wjelikany cerwjene nadwjelikany neutronowe gwězdy pulsary magnetary lisćina gwězdow pśeměnjowate gwězdy zajśmiśowe gwězdy pulsaciske gwězdy erupciske gwězdy carne źěry nowy lutkowe nowy supernowy	planetowe systemy dwójne gwězdowe systemy gwězdowe gromady halo galaksije kwazary galaksijowe gromady supergromada	kurjawa emisijske kurjawy H-II-wobcerki planetariske kurjawy refleksiske kurjawy śamne mrokawy (śamna kurjawa) molekulowe mrokawy globule filamenty a proznota

• Hyšći njerozwězane jo, lěc móžomy carne źěry teke pomjenjowaś njebjaske śělesa.

glej teke: planemo

W swětnišću lětajuce objekty

Objekty w zmysle kosmonawtiki su kosmonawtiske śělesa.

• satelity
• swětnišćowe pśewóze: Až doněnta jo se jano wužywał space shuttle (USA).
• w pśichodowem zmysle wšykne swětnišćowe łoźi
• swětnišćowe stacije: Saljut 1–7 (Sowjetski zwězk) (1971 do 1986, †1991) , Skylab (USA) (1973–1974, †1979) , Mir (Sowjetski zwězk) (1986–1999, †2001), ISS (mjazynarodna) (1998)
• swětnišćowe sondy

Zawód do temy: kosmonawtiska misija

Kosmologiske objekty

To su objekty kosmologije, ako principielne struktury swětnišća (filamenty a proznoty) a – až doněnta – hyšći hypotetiske abo hyšći dosć njerozjasnjone objekty, ako carne źěry, śamna materija; glej teke: prabuch, tšunowa teorija.

Rozdźělenje pó dalokosći

Orientacija we wšakorakich fachowych wobłukach astronomije:

Objekty w bliskosći Zemje:

• Atmosferiske objekty: Až do eksosfery (500 do 1000 km)
  • meteory, gwězdnice, bolidy, meteority, satelity w niskem orbiśe
• Objekty w Zemskem orbiśe: Až do zdalonosći geostacijonarneje woběgoweje cery (něźi 36.000 km)
  • wuše Zemske satelity, orbitalne misije
• Zemi bliske objekty: Až do cery mjaseca (wokoło 400.000 km) abo - pó drugem glědanišću - až ku nutśikownemu Lagrangowemu dypkoju (pótakem pśedewšym hyšći w pśiśěgnjenju zemje: něźi 1,5 milionow km)
  • Mjasec, kosmonawtiske misije na Mjasec, kśicaki Zemskeje cery

Solarne objekty:

• Objekty nutśikownego Słyńcnego systema: Až do asteroidowego pasa (něźi 450 milionow km = 3 astronomiske jadnotki[AJ])
  • Słyńco, nutśikowne planety a jich mjasece, Zemi bliske asteroidy: Amor-typ, Apollo-typ a Aten-typ, Arjuna-asteroidy, Marsowe trojanarje
• Asteroidowy pas ako granica mjazy nutśikownym a wenkownym Słyńcnym systemom, Ceres (lutkowy planet)
• Wenkowny Słyńcny system: 7,5 miliardow km = 50 AJ
  • Wenkowne planety a jich mjasece, Jupiterowe a Neptunowe trojanarje
  • Transneptuńske objekty (objekty Kuiperowego pasa) zwenka Neptunoweje cery (30-50 AJ): Kuiperowy pas z lutkowyma planetoma Pluto a Eris ako głownyma zastupnikoma
• nakšomne strony Słyńcnego systema: Wót Słyńca zdalone objekty až do heliopauze, něźi 100.000 AJ = 1,5 swětłowych lět(SWL)
  • Oortowa mrokawa
• Dłujkoperiodiske komety a aperiodiske komety z hyperboliskeju abo paraboliskeju ceru, kenž Słyńcny system daloko pśeprěkuju

Ekstrasolarne Objekty: Objekty zwenka granicow našogo Słyńcnego systema (deep-sky-objekty)

• Objekty galaktiskego susedstwa:
  • Bliske gwězdy (něźi 15 SWL)
  • Lokalny puchoŕ (wokoło 300 SWL)
• Galaktiske objekty: Wobłuk 100.000 SWL (30.000 parsekow)
  • Ptaškowa droga a jeje direktne pśewóźarje, wósebnje Wjelika Magellanowa mrokawa a Mała Magellanowa mrokawa
• Ekstragalaktiske objekty:
  • Lokalna kupka (kurjawa Andromedy a někotare mjeńše objekty)
  • Virgo-supergromada (něźi 100 galaksijowych gromadow, něźi 200 milionow SWL pśeměra), Wjelika murja
  • filamenty a proznoty (nejwětše až doněnta znate struktury swětnišća)

Astronomiske elementy

Astronomiske elementy su wubrane njematerielne objekty geometriskego raza. Wóni słuže definiciji astronomiskich koordinatowych systemow a jich mjazsobnemu połoženjeju, pśelicenjeju koordinatow, referencěrowanjeju a woblicenjeju cerowych elementow a datow jadnogo objekta, zwěsćenjeju casowego dypka astronomiskich tšojenjow a pógibowanjow a jich połoženjow relatiwnje k stojnišću wobglědowarja (efemeridy). W licenju se z nimi wobchada rowno tak ako z materielnymi objektami.

Referencowe dypki

• Barycentrumy systemow, śěžyšćowe dypki srjejźnych a pšawych objektow, galaktiske srjejźišćo
• Głowne połoženja: Ekwinoktije (nalětny dypk, nazymski dypk), solstitije (wobrośenja Słyńca: lěśojske, zymske wobrośenje Słyńca), apsidy (apoapsis, periapsis), suki (wósebnje mjasecowy suk), kulminaciski dypk, konstelacije: Konjukcije, opozicija (syzygium), na pś. połny mjasec, nowy mjasec
• Pole (ekliptiske pole, njebjaske pole, cenit, nadir), njebjaske směry (pódpołdnjowy dypk, pódpołnocny dypk, pódzajtšny dypk, pódwjacorny dypk)

Referencowe linije

• Solstitialna linija, apsidiska linija, sukowa linija, wizěrowa linija (směr glědanja), padorowny směr (lot)

Rumowe kśiwule

idealne a oskulěrujuce (na aktualnje znatu gódnotu se pśitłocujuce) kśiwule

• woběgowa cera (orbit), Keplerowa cera, hodograf

Referencowe rowniny

Rowniny, kenž wopisuju srjejźne stawy mólonych cerow, ako połožeńske rowniny objekta abo drugich datow

• Galaktiska rownina, ekliptika, cerowa rownina, ekwatorowa rownina (njebjaski ekwator), horicont, meridianowa rownina

Referencowe płonje

śělesa, kenž powšyknje tomu słuže, fiktiwne srjejźne objekty definěrowaś

• Geoid, selenoid

Glej teke

• dogrono wó zasadach za rědowanje pśeslěźenja a wužywanja swětnišća inkluziwnje Mjaseca a drugich njebjaskich śělesow (Swětnišćowe dogrono)