Hanzo Hühnchen, teke: Hanso Hühnchen a Hanzo Kokoška[1], nim. Hans Hühnchen (roź. 28. nowembra 1892 w Radowizy, wum. 22. apryla 1977 w Groźišću pla Picnja) - jo był dolnoserbski wucabnik, kulturny procowaŕ, ludowy wulicowaŕ a maśicaŕ. Dopisowaŕ Casnika a Pratyje.

Hanzo jo se ako syn kolonista Fryca Kokoški naroźił. Jogo swójźba jo była cysto serbska, lěcrownož stary Fryco Kokoška jo dał zapisaś swójo swójźbne mě do farskich a stawniskich lisćinow w nimskem pśełožku ako Hühnchen[2].

W lětach 1925-1945 a 1950-1961 Hanzo Hühnchen jo źěłał ako wucabnik w Mósće. W 1961 wón jo wótejšeł na wuměńk. Wón jo pisał nastawki, reportaže a dopomnjeńki do Pratyji a Casnika.

Pśi góźbje jubileumowu 125. lět wót naroźenja Hühnchena a 40. lět wót jogo smjerśi, spěchowańske towaristwo Serbskego muzeuma z pomocu familije ceptarja pśewjadło w nowembrje 2017 sympozium w Chóśebuzu[3].

Publikacije w knigłach

wobźěłaś
  • 2008 - Wobśežne drogowanje z kozku, Nase pcołki, Žywjenje w starstwje něga a něnt, Bóśonowe gnězdo na Mósćańskej cerkwi [w:] Ze žywjenja na lanźe: pratyjarje wulicuju, Budyšyn.
  1. Manfred Thiemann: Hühnchen, Hanzo, [w:] Nowy biografiski słownik k stawiznam a kulturje Serbow, Budyšyn 1984, s. 207
  2. Hanzo Kokoška, [w:] Frido Mětšk: Chrestomatija dolnoserbskego pismowstwa wot zachopjeńka až na cas kněstwa fašizma w Němskej, Budyšyn 1982, b. 392
  3. Dopomnjeśa na serbskego procowarja

Literatura

wobźěłaś
  • Manfred Thiemann: Hühnchen, Hanzo. W: Jan Šołta, Pětr Kunze, Franc Šěn (wud.): Nowy biografiski słownik k stawiznam a kulturje Serbow. Ludowe nakładnistwo Domowina, Budyšin 1984, b. 207
  • Hanzo Kokoška, [w:] Frido Mětšk: Chrestomatija dolnoserbskego pismowstwa wot zachopjeńka až na cas kněstwa fašizma w Němskej, Budyšyn 1982, b. 392.