Rěki su w powšyknem zmysle pśirodne a rowne běžece wódy na powjerchu zemje. Zapśimjeśe we wšednem wužywanju zagranicujo a póśěgujo se pótom jano na běžece wódy srědneje wjelikosći w rozdźělu k wětšym wjelikim rěkam a mjeńšym rěckam. Powšyknje płaśiwe mězne gódnoty za toś te historiski a geografiski wšakore rěcne rozdźěle njeeksistěruju, cogoždla se zapśimjeśi wjelka rěka a rěcka w geowědomnostnem rěcnem wužywanju wobejdu.

Pśikład za pśirodnu rěku z njemólonej dynamiku: Rapaälv w šwedskem narodnem parku Sarek.

Nejwažnjejšej rěce we Łužycy stej Sprjewja (kótaraž se w dolnoserbskich dialektach gusto pšosće „Rěka“ pomjenjujo) a Nysa.

Nejdlejše rěki swěta

wobźěłaś
  1. 6.670 km – Nil: Luvironza – Ruvuvu – Ruvusu – Kagera – Běły Nil – Nil (Afrika)
  2. 6.448 km – Amazonas: Apurimac – Ene – Tambo – Ucayali – Amazonas (Pódpołdnjowa Amerika)
  3. 6.380 km – Jangtsekiang (Azija)
  4. 6.051 km – Missouri-Mississippi (Pódpołnocna Amerika)
  5. 5.476 km – Jenisej: TuulOrchonSelengaAngara – Jenisej (Azija)
  6. 5.410 km – Ob: Irtyš – Ob (Azija)
  7. 5.052 km – Amur: KerulenArgun – Amur (Azija)
  8. 4.845 km – Huáng Hé (Žołta rěka) (Azija)
  9. 4.500 km – Mekong (Azija)
  10. 4.374 km – Kongo (Afrika)
  Commons: Rěki – Zběrka wobrazow, widejow a audio-datajow