Głowny meni wócyniś
Čłonske staty Commonwealtha

Commonwealth abo oficielnje Commonwealth of Nations jo mjazystatny zwězk, kótaryž wobstoj pśedewšym ze Zjadnośonego kralojstwa Wjelikeje Britaniskeje a Pódpołnocneje Irskeje a jogo něgajšnych kolonijow. Załoženje a institucionalizacija toś togo zwězka zachopjeńk 20. lětstotka jo była reakcija Zjadnośonego kralojstwa na prócowanja jogo teritorijow Kanada, Pódpołdnjowa Afrika, Awstralska a Nowoseelandska wó njewótwisnosć, aby toś te dalej z Britiskim mócnarstwom zwězała.

Pó pśistupach Indiskeje (1947), Ceylona (1948) a Pakistana (1949), kótarež do jich njewótwisnosći k Britiskemu mócnarstwu su słušali, jo nastał moderny Commonwealth (New Commonwealth). 1957 jo pśistupiła něgajšna kolonija Ghana ako prědny srjejźoafriski kraj. Commonwealth jo bywał gromaźišćo něgajšnych britiskich kolonijow; pśi tym njejo wót wuwołanja republiki južo trjebne, až pśipóznaju cłonske staty britisku kralowku teke ako swójsku statnu głowu. Dla dekolonizacije jo pśiběrała licba cłonkow wót wósym w lěśe 1955 na 20 w lěśe 1964. Z Commonwealtha jo nastała multietniska a multikulturna organizacija. 1995 jo pśistupił Mosambik ako prědny kraj, kótaryž žednje britiska kolonija njejo był; w lěśe 2009 jo slědowała Ruanda ako něgajšna belgiska kolonija.

Źinsa ma Commonwealth 53 cłonskich statow, z kótarychž su 16 (tak pomjenjowane Commonwealth Realms) w personalnej uniji ze sobu zwězane. W tych krajach płaśi pśecej hyšći britiska kralowka Hilžbjeta II. ako głowa stata. Až bychu swóju njewótwisnosć wuzběgnyli, pomjenjuju ju pak w jadnotliwych krajach oficielnje ako Queen of Canada, Queen of Australia, Queen of New Zealand atd.

Źinsa su pśisamem 30 % swětowego wobydlarstwa – cełkownje wěcej ako dwě miliardźe luźi – w statach Commonwealtha žywe.

ZarědWobdźěłać

Oficielna głowa Commonwealtha jo britiski kral abo britiska kralowka. Mimo togo eksistěrujo Commonwealth Office w Londonje, kótarež rědujo wšedne naležnosći. Šef toś togo zarěda jo generalny sekretaŕ.

Generalne sekretarjeWobdźěłać

rodny kraj nastup zastojnstwa kóńc zastojnstwa
Arnold Smith   Kanada 1. julija 1965 30. junija 1975
Shridath Ramphal   Guyana 1. julija 1975 30. junija 1990
Emeka Anyaoku   Nigerija 1. julija 1990 31. měrca 2000
Don McKinnon   Nowoseelandska 1. apryla 2000 31. měrca 2008
Kamalesh Sharma   Indiska 1. apryla 2008 w zastojnstwje

PśedsedarjeWobdźěłać

rodny kraj nastup zastojnstwa kóńc zastojnstwa
Thabo Mbeki   Pódpołdnjowa Afrika 12. nowembra 1999 2. měrca 2002
John Howard   Awstralska 2. měrca 2002 5. měrca 2003
Olusegun Obasanjo   Nigerija 5. decembra 2003 25. decembra 2005
Lawrence Gonzi   Malta 25. nowembra 2005 23. nowembra 2007
Yoweri Museveni   Uganda 23. nowembra 2007 27. nowembra 2009
Patrick Manning   Trinidad a Tobago 27. nowembra 2009 25. maja 2010
Kamla Persad-Bissessar 26. maja 2010 28. oktobra 2011
Julia Gillard   Awstralska 28. oktobra 2011 27. junija 2013
Kevin Rudd 27. junija 2013 18. septembra 2013
Tony Abbott 18. septembra 2013 15. nowembra 2013
Mahinda Rajapaksa   Sri Lanka 15. nowembra 2013 w zastojnstwje

Cłońske statyWobdźěłać

Něgajšne cłońske statyWobdźěłać

WótkazWobdźěłać

  Commons: Commonwealth – Zběrka wobrazow, widejow a audio-datajow