Libanońska cedra
Libanońska cedra (Cedrus libani) | |
systematika | |
---|---|
Domena | Eukaryoty |
Swět | Rostlinstwo |
klasa: | (Coniferopsida) |
pórěd: | Konifery (Coniferales) |
swójźba: | Chójcowe rostliny (Pinaceae) |
pódswójźba: | Abietoideae |
rod: | Cedra[1][2] (Cedrus) |
družyna: | Libanońska cedra |
wědomnostne mě | |
Cedrus libani | |
A.Rich. | |
Libanońska cedra (Cedrus libani) jo bom ze swójźby chójcowych rostlinow (Pinaceae). Toś ten bom jo w starowěku za nejrědnjejšy bom měł.
Wopis
wobźěłaśLibanońska cedra jo bom, kótaryž dośěgnjo wusokosć wót 20 až do 35 m.
Młode bom su wuske a rowne, mjaztym až starše su na špicce wopłonjone a njasu masiwne gałuzy. Krona jo šyroka. Štom je mócny a dośěgnjo tłustosć wót wěcej až 2 m.
Jegły
wobźěłaśJegły su śamnozelene, dosć měke a dośěgnu dłujkosć wót 1,5 až do 3,5 (4) cm. Wóni stoje pśedewšym na krotkich wurostkach w promjenjach, a to pó źaseś až pó dwaźasća.
Šyški
wobźěłaśKwiśo w septembrje. Šyški su zrownane a tonojte a dośěgnu dłujkosć wót 8 až do 10 cm. Zdrjałe šyški maju wopłonjonu špicku. Spjerchliny zdrjałych šyškow wótpadnu.
Stojnišćo
wobźěłaśRozšyrjenje
wobźěłaśRostlina jo w górinach pódwjacorneje a małkeje Azije rozšyrjona, pśi comž buchu pśirodne wobrosty za cas antiki wjelgin deciměrowane.
Južo w 17. lětstotku bu w Europje zawjeźona.
Wužywanje
wobźěłaśNožki
wobźěłaś- ↑ Starosta: Dolnoserbsko-nimski słownik, Niedersorbisch-deutsches Wörterbuch, Bautzen 1999, ISBN 3-7420-1096-4, bok 90
- ↑ W internetowem słowniku: Zeder
Žrědła
wobźěłaś- Botanica, Bäume und Sträucher, Über 2000 Pflanzenporträts, ISBN 978-3-8331-4467-7, strona 217 (nim.)
- Bruno P. Kremer: Steinbachs Naturführer Bäume & Sträucher, ISBN 978-3-8001-5934-5, strona 78, jako podobna družina Libanon-Zeder (Cedrus libani) pod hesłom Atlas-Zeder (Cedrus atlantica) (nim.)
- Mayer, Schwegler: Welcher Baum ist das?, Bäume, Sträucher, Ziergehölze, ISBN 978-3-440-11273-1, strona 266 (nim.)
- Spohn: Welcher Baum ist das? Die neuen Kosmos-Naturführer, ISBN 978-3-440-10794-2, strona 47 (nim.)